5 LONDON, 10. do 26. oktober 1927
V začetku aprila 1927 se je Vidmar preko Pariza vrnil iz Amerike v Ljubljano. Rezultat kandidatskega veleturnirja v New Yorku, na katerem je zasedel nehvaležno 4. mesto, ga je spremljal na dolgi poti kot nevšečno breme. Vznemirjalo ga je, ko je spoznal, da se mu je tik pod vrhom pot navzgor v šahovskem svetu zaprla. Vsiljevalo se mu je vprašanje, kam in kako naprej. Odšel je v Bohinj in hkrati pisal dve knjigi: Vorlesungen über die wissenschaftlichen Grundlagen der Elektrotechnik in Wirkungsweise elektrischer Maschinen, ki sta izšli naslednjega leta v Berlinu in poželi veliko uspeha v strokovnem svetu. Konec poletja 1927 je dobil vabilo na »The British Empire Club Master Chess Tournament«, kot se je mednarodni turnir v Londonu oktobra 1927 uradno imenoval. Vidmar je vabilo sprejel, saj na šahovski poti ni mogel ostati tam, kjer ga je zaustavil veleturnir v New Yorku. Na turnirju v Londonu je igralo 12 igralcev, ki so bili iz osmih evropskih držav in ZDA. Tujci, bilo jih je 7, so bili velemojstri Nimcovič, Bogoljubov, Marshall, Reti,Tartakower, Vidmar in mojster Colle. Anglijo so predstavljali mojstri Yates, Fairhurst, Buerger, Winter in Sir Thomas. Nagrade so bile 50, 40, 30, 25, 15 in 10 funtov, nenagrajeni igralci pa so dobili za točko 1 funt, za remi pa ½ funta! Predvideni sta bili dve nagradi 10 in 5 funtov za najlepši partiji in 5 funtov za najboljši rezultat proti zmagovalcem. Igralni čas je bil od 14.00 do 18.00 (2 uri za 30 potez) in od 20.00 do 22.00 (1ura za 15 potez) v nadaljevanju. Glavni sodnik je bil Max Euwe, prisotni pa so bili tudi znani šahovski novinarji Tinsley, Gunsberg in Mieses. Tartakower je še pred začetkom turnirja zapisal, da je Vidmar favorit turnirja in da je že čas, da enkrat osvoji prvo mesto.
Po prvih treh krogih, v katerih je Vidmar remiziral s Tartakowerjem in Nimcovičem ter premagal Colleja, je bilo v vodstvu kar 6 igralcev z 2 točkama. 13. oktobra, še pred 4. krogom, je bil odigran hitropotezni turnir s časom 10 sekund za potezo. Vrstni red: 1.Bogoljubov 9 2.Tartakower 8,5 3.Nimcovič 8 4.-5.Reti, Vidmar 6,5 6.Colle 6 točk itd. Od 4. do 10.kroga, ki nam jih podrobneje opisuje Šahovski glasnik 1927 (3. letnik), je Vidmar izgubil samo z Retijem, remiziral s Sir Thomasom in Marshallom ter premagal Yatesa, Fairhursta, Buergerja in Bogoljubova. Stanje po predzadnjem, 10.krogu je bilo naslednje: 1.-3.Nimcovič, Tartakower,Vidmar 7 4.Marshall 6,5 5.-6. Bogoljubov, Reti 5,5 točke itd. Ali bo Vidmar zmagal ali vsaj delil 1. mesto, se je z nestrpnostjo spraševala slovenska šahovska javnost. Zadnji krog pa je bil za Vidmarja poguben, saj je kot črni v 44. potezi izgubil z Winterjem. Vidmar se spominja:«Res je tudi, da sem v zadnjem kolu nervozno-nasilno posegal po takrat še dosegljivi prvi nagradi in zato izgubil svojo partijo z angleškim mojstrom Winterjem. Kljub vsemu temu sem si v krogu močnih tekmecev priboril četrto nagrado«. Ostali kandidati za visoko uvrstitev Tartakower, Nimcovič in Marshall so zmagali in tako »potisnili« Vidmarja na 4.mesto.
Končni vrstni red s turnirskimi nagradami je bil:
1.-2. Nimcovič 8 točk (+7-2=2), 45f dr. Tartakower 8 (+6-1=4), 45f 3. Marshall 7,5 (+4-0=7), 30f 4 Vidmar 7 (+5-2=4), 25f 5. Bogoljubov 6,5 (+5-3=3),15f 6.-7. Reti 5,5 (+3-3=5), 5f Winter 5,5 (+4-4=3), 5f 8. Colle 4,5 9.-11. Buerger, Thomas,Yates 3,5 12. Fairhurst 3 točke.
Prvo nagrado (10f) za najlepšo partijo je dobil Sir Thomas za partijo z Yatesom, drugo (5f) pa Reti za zmago nad Winterjem. Colleju pa je pripadla nagrada 5f za najboljši rezultat proti zmagovalcem. Spielmann je v Wiener Schachzeitungu po turnirju zapisal, da z Vidmarjem sploh ne bi bilo mogoče igrati, če bi bolje poznal otvoritve! Od 66 partij je bilo odločenih 45 (68,2%). Zanimanje šahovskega sveta je bilo takrat, bolj kot na turnir v Londonu, usmerjeno v Buenos Aires, kjer sta se za naslov svetovnega prvaka borila Aljehin in Capablanca. Poglejmo eno izmed Vidmarjevih partij:
Vidmar-Colle
Damina indijka (E16)
1.d4 Sf6 2.c4 e6 3.Sf3 b6 4.g3 Lb7 5.Lg2 Lb4 6.Sbd2 0-0 7.0-0 Te8 8.Dc2 Lf8 9.e4 d5 10.cd5 ed5 11.e5 Sfd7 12.Te1 c5 13.Lh3 cd4 14.e6 fe6 15.Le6 Te6 16.Te6 Sc5 17.Te1 Sc6 18.Sb3 Df6 19.Sc5 Lc5 20.Lf4 Tf8 21.Sg5 g6 22.Te6 Df5 23.Df5 Tf5 24.Tae1 d3 25.Te8 Kg7 26.Se6 Kf7 27.Sc5 bc5
28.Lh6! 1:0 28…g5 29.Tf8 Kg6 30.Te6 Kh5 31.Tf5 d2 32.Tg5#
6. KARLOVY VARY, 30. julij do 28. avgust 1929
Vidmar se v letu 1928 zaradi obilice dela ni pojavljal na mednarodni šahovski sceni. Dva velika mednarodna turnirja sta minila brez njega in sicer Kissingen 1928 (1. Bogoljubov) in Berlin 1928 (1. Capablanca). V letu 1928/29 je bil tudi rektor Univerze v Ljubljani, ki je junija 1929 praznovala 10-letnico svojega obstoja, zato se je lotil ustreznega pripravljalnega dela. Jubilejne svečanosti so mu dobro uspele. V zadnjih dneh junija 1929, ko je bil na oddihu na Bledu, je dobil vabilo na 4. mednarodni veleturnir v Karlove Vari, še zadnji pod taktirko šahovskega mojstra in mecena dr. Victorja Tietza (1859-1937). Vidmarja je skrbela trenutna nepripravljenost na velike šahovske boje, sicer pa je bil še zelo borben in poln vere v svojo šahovsko moč.
4 mednarodni veleturnir v Karlovih Varih igran julija in avgusta 1929 spada med najmočnejše v šahovski zgodovini. Polovica od 22 igralcev je bilo velemojstrov, sam turnir pa je spadal v kategorijo » teka na dolge proge«. Žal niso nastopili dr. Lasker, dr. Tarrasch, svetovni prvak Aljehin ter Reti, ki je dober mesec pred njegovim začetkom in sredi priprav v Pragi umrl za škrlatinko. Na mednarodni šahovski sceni je bil tako le 20 let (1908-1928).
Poglejmo, kdo vse je po žrebu za vpis v turnirsko tabelo, igral na tem zgodovinskem veleturniju:
1.Karl Gilg (ČSR) 2.Edgar Colle (Belgija) 3.Milan Vidmar (Jugoslavija) 4.Rudolf Spielmann (Avstrija) 5.Geza Maroczy (Madžarska), 6.Savielly Tartakower (Francija) 7.Sir George Thomas (Anglija) 8.Akiba Rubinstein (Poljska) 9.Efim Bogoljubov (Nemčija) 10.Esteban Canal (Peru) 11.Frederick Yates (Anglija) 12.Vera Menčik (Anglija) 13.Albert Becker (Avstrija) 14.Max Euwe (Nizozemska) 15.Karel Treybal (ČSR) 16.Aron Nimcovič (Danska) 17.Jose Raoul Capablanca (Kuba) 18.Hermann Mattison (Latvija) 19.Ernst Grünfeld (Avstrija) 20.Frank Marshall (ZDA) 21.Friedrich Sämisch (Nemčija) in 22.Paul Johner (Švica).
Po pravilniku so se redne partije igrale štirikrat v petih dneh in sicer od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00. Prekinjene partije pa so se igrale ob prostih dnevih. Igralni čas je bil 2 uri za 30 potez in nato 1 ura za 15 potez. Časovne kontrole so bile tako pred 30. in 45. potezo. Remi sklenjen pred 45. potezo je moral biti v dogovoru z glavnim sodnikom Tietzom, ki je v sodniški odbor določil tudi igralce Maroczyja, Marshalla in Rubinsteina, kar je bilo soglasno sprejeto. Ko so igralci končali partijo, so jo morali prepisati in v eni uri oddati sodniku v čistopisu, partije pa so ostale v lasti Karlovarskega ŠK, ki mu je predsedoval Tietz. Glavni poročevalci za angleško in nemško časopisje so bili Mieses, Tinsley, Kmoch, Asztalos in Brinckmann. Svetovni prvak Aljehin je bil samo opazovalec in novinar za New York Times. Za igranje na turnirju, ki bi predpostavljalo njegovo ponovno srečanje s Capablanco, je zahteval 32 tisoč češkoslovaških kron honorarja, česar pa organizatorji niso zmogli.
Denarne nagrade so bile razdeljene v dve kategoriji, in sicer v glavne in dodatne. Glavnih nagrad je bilo 8 (1.20.000, 2.14.000, 3.10.000, 4.8.000, 5.6.000, 6.5.000, 7.4.000 in 8.3.000 češkoslovaških kron (Kč). Posebne nagrade pa so bile: 8 nagrad za najlepše partije na turnirju (1000-100 Kč), 8 posebnih nagrad za najboljši rezultat nenagrajenih igralev proti nagrajencem (1000-100 Kč), 8 tolažilnih nagrad za najboljši rezultat nenagrajenih igralev med seboj (600-100 Kč) in še 6 tolažilnih nagrad za najboljši rezultat nenagrajenih igralcev v zadnjih 6. krogih (600-100 Kč). Vsi igralci so imeli plačano bivanje v najboljših hotelih svetovno znanih toplic. Bogate finančne nagrade so prispevali mesto in hoteli Karlovih Varov in še Karlovarski ŠK na čelu z glavnim organizatorjem Tietzom. Nekaj prispevkov so darovali šahovski meceni, kot na primer direktor hotela Imperial, g.Auerbach (2000 Kč) in J.Finn iz New Yorka, ki je za najlepšo partijo dal 1000 Kč.
Skoraj mesec dni dolg turnir je bil zelo zanimiv in bogat z raznimi peripetijami. Začel se je z velikim »jurišem« Spielmanna, ki je imel po 9. krogu poldrugo točko prednosti pred Vidmarjem in 2 točki pred Capablanco! Govorilo se je, da bodo Karlovy Vary za njega drugi Semmering. Na začetku druge polovice turnirja je prišlo do prodora Capablance, ki je v 13. krogu Spielmanna, oba sta imela 9 točk in pol Vidmar in Nimcovič pa 8,5! Naslednji krogi so bila v slovenski šahovski javnosti pospremljeni z velikim zanimanjem, saj je imel Vidmar priložnost, da preide v vodstvo! 15. in 17. krog še nista ponudila točnega pregleda nad tabelo, saj je imel Vidmar dve prekinjeni partiji, z Beckerjem in Treybalom, ki pa jih je v nadaljevanju izgubil. S tem je izpadel iz igre za prvo mesto, namesto njega pa se je dvignil Nimcovič. Spremljal ga je Rubinstein, ki je po slabšem startu končno prišel v svojo pravo formo. Zadnja faza turnirja se je odvijala v znaku borbe med Spielmannom, Capablanco in Nimcovičem, ki je v 19. krogu premagal Spielmanna in v vodstvu učvrstil Capablanco. Veselje ameriškega in angleškega tiska pa ni trajalo dolgo, saj je v naslednjem krogu sledila odločilna zmaga Spielmanna nad Capablanco. Vrstni red pred zadnjim krogom je bil tako naslednji: 1.-2.Nimcovič, Spielmann 14 3.Capablanca 13,5 4.Rubinstein 13 5.-7. Euwe, Vidmar, Bogoljubov 11,5 točke itd. Z zmago nad nesrečnim Tartakowerjem v zadnjem krogu je Nimcovič osvojil samostojno 1. mesto, ker je Spielmann samo remiziral z Matissonom. Capablanca je premagal Maroczyja in si s Spielmannom razdelil 2.-3.mesto in tako za 1/2 točke zaostal za zmagovalcem. Dejansko pa je veliki Kubanec 1. mesto zapravil v 16.krogu, saj je proti Sämischu v 9. potezi izgubil figuro in nato brez pravega učinka »vlekel« partijo do 62 poteze! Veleturnir je bil s tem končan. Postregel nam je s 231 kvalitetnimi partijami, med katerimi je bilo odločenih 130 (56,3%). Prevladali so zaprti otvoritveni sistemi (kar 164 partij), sledili so polodprti (40 partij), le 27 pa je bilo odprtih.
1.mesto je s 15 točkami (+10-1=10) osvojil Nimcovič, kar je poleg Dresdna 1926 njegov največji življenjski dosežek. 2.-3. mesto sta si s 14,5 točkami razdelila Capablanca (+10-2=9) in Spielmann (+11-3=7), oba sta dobila po 12.000Kč nagrade, Spielmann pa še 1000 Kč za največje število zmag. Capablanca je prišel na veleturnir z enim samim ciljem, da zmaga in tako primora Aljehina na povratni dvoboj za svetovnega prvaka. To mu ni uspelo, saj ga je, podobno kot v Kissingenu 1928, premagal Spielmann. 4.mesto je zasedel že bolni Rubinstein z 13,5 točke (+7-1=13) in dobil 8.000 Kč, za lepo zmago nad Menčikovo pa še 300 Kč nagrade. 5.-7. mesto pa so si z 12 točkami delili Becker, Euwe in Vidmar (+7-4=10). Vsi trije so prejeli po 5.000 Kč, Vidmar pa je dobil še 2.-3.nagrado z Maroczyjem (vsak700 Kč) za »lepotico« nad Euwejem v 16.krogu. Zadnjo nagrado v višini 3.000 Kč si je priboril Bogoljubov, kljub temu da je pred turnirjem izjavil, da bo sam prvi z 1 ali 2 točkama razlike! Bil je pač večni optimist. Vse podrobnosti oz.uvrstitve ostalih igralcev so razvidne iz priložene turnirske tabele.
Kako je v Karlovih Varih igral Vidmar? Po uvodni tretjini turnirja (1.-7. krog) je imel 4,5 točke in si je s Capablanco delil 4.-5.mesto. Premagal je Marshalla, Gilga in Colleja, remiziral s Sämischem (po burni časovni stiski),Spielmannom in Maroczyjem ter nesrečno izgubil s Johnerjem, tako kot leta 1907 in 1911! Po dveh tretjinah turnirja (8.-14.krog) je bil sam na 3. mestu z 9,5 točkami takoj za Spielmannom in Capablanco. Premagal je Tartakowerja, Sir Thomasa in Menčikovo po 88.potezah težkega boja ter remiziral z Rubinsteinom, Bogoljubovom, Canalom in Yatesom. V zadnji tretjini (15.-21. krog) pa je premagal le še Euweja, izgubil pa z Beckerjem, Treybalom in Nimcovičem ter remiziral z Matissonom, Grünfeldom in Capablanco.
Vidmar se spominja: «V četrtem karlovarskem turnirju sem prvi dve tretjini odpravil s svežo in uspešno igro, čeprav sem v enem izmed začetnih kol vnovič podlegel strašnemu Johnerju. Čudovito naključje?… Višek mojega vzpenjanja v četrtem karlovarskem turnirju-tretjega sem izpustil-je bila moja sijajna zmaga nad Euwejem , ki je takrat že energično prodiral navzgor. Z njeno pomočjo sem se trenutno povzpel na tretje mesto. V zadnji tretjini turnirja pa so mi pošle moči. Ne vem zakaj. Pojemanje šahovske moči je tudi del resnične šahovske moči, ki se velikemu mojstru neprestano spreminja, ki niha, narašča, kopni…V vseh treh karlovarskih turnirjih sem obtičal nekako na šesti nagradi! Ali ni to čudovito naključje? Prav to naključje pa me je hkrati odvračalo od spoznanja, da preživljam silno življenjsko krizo, da verjetno te krize še nisem dosegel, da se mi najbrž obetajo dodatni udarci. Tešila me je tudi zavest, da sem prav v tem karlovarskem turnirju igral vrsto zelo dobrih partij«.
Vidmar je v 14. krogu prvič igral s šahovsko »amazonko«, svetovno prvakinjo Vero Menčik (1906-1944). Zmago je podrobneje komentiral v turnirski knjigi!Marsikateri igralci so se je bali, ker jih je bilo strah in sram morebitnega poraza. Nastopala je na moških turnirjih, predvsem v Angliji, saj na ženskih ni imela konkurence. Vsi moški, ki jih je premagala, so prišli v t.i. »Klub Vere Menčik«, ki je bil Tartakowerjeva domislica! V Karlovih Varih sta bila to Becker in Sämisch, ki je sicer dobil 1000 Kč za najlepšo partijo (Sämisch-Grünfeld, 16.krog).Kot zanimivost naj omenim še, da je Vidmar v prostem času igral veliko hitropoteznih partij z Aljehinom in da je bil rezultat približno izenačen. Govora pa je bilo tudi o Aljehinovi turneji simultank v Jugoslaviji, kar je bilo nato realizirano v letih 1930/31. V nedeljo, 11. avgusta, pa je bila ob 15.00 v športnem parku Karlovih Varov na sporedu partija z živimi figurami med Beckerjem in Vidmarjem, ki se je hitro končala z remijem (Italijanska partija). 16. avgusta je bil organiziran še hitropotezni turnir z dvanajstimi udeleženci (1.Nimcovič, 2.Tartakower, 3.Flohr, brez Vidmarja).Turnirska knjiga o veleturnirju v Karlovih Varih 1929, ki so jo napisali in v njej komentirali partije Nimcovič, Spielmann, Becker,Tartakower, Brinckmann in Kmoch, velja še danes za eno od najboljših turnirskih šahovskih knjig sploh. Poglejmo si znamenito Vidmarjevo partijo z Euwejem.
Vidmar-Euwe
Kraljeva indijka (A48)
1.d4 Sf6 2.Sf3 g6 3.Lg5 Lg7 4.Sbd2 c5 5.e3 b6 6.Ld3 Lb7 7.0-0 h6 8.Lf4 d6 9.c3 Sh5 10.Db3 Sf4 11.ef4 0-0 12.Tad1 Sc6 13.Lb1 cd4 14.cd4 e6 15.Se4 Se7 16.Da3 Sf5 17.Td2 De7 18.Sg3 Sg3 19.fg3 Tfc8 20.g4 Tc7 21.f5 ef5 22.gf5 g5 23.Te1 Df6 24.h3 Tac8 25.Tdd1 Tc4 26.d5 a5 27.Sd2 Dd4 28.Kh1 Dd5 29.Le4 Te4 30.Se4 Df5 31.Sd6 Lg2 32.Kg2 Tc2 33.Kh1 Df4
34.Te8 Lf8 35.Tf8 Kf8 36.Sf5 Kg8 37.Df8!! 1:0 37…K:f8 38.Td8#
»Najboljše delo tega dne in hkrati eno izmed najboljših vsega turnirja je opravil Vidmar s svojo zmago nad Euwejem«, je v dnevnem poročilu k 16. krogu karlovarskega veleturnirja zapisano v turnirski knjigi. Vidmar pa pravi:« Euwe sam mi je takoj po partiji prisrčno čestital. Konec te partije pa je le bil tako razburljiv, da sem nemudoma zapustil hotel Imperial, kjer smo igrali, in odhitel v mrak. Zelo sem bil potreben hladnega, svežega zraka in tihega zelenja. Dolg sprehod mi je nazadnje le zmiril glavo. Kdor ni sam igral v velikih turnirjih, ne ve, kako so naporni«.
7.HASTINGS, 27.december 1929 do 4. januar 1930
Velik razmah šaha v letu 1929 ni mogla zavirati niti svetovna ekonomska kriza, ki je zajela velik del sveta in paralizirala številne človeške dejavnosti. Mednarodni turnirji leta 1929 so bili: Ramsgate (1.Capablanca), Bradley Beach (1.Aljehin), Karlovy Vary-najpomembnejši (1.Nimcovič), Barcelona (1.Capablanca), Budimpešta (1.Capablanca) in Rogaška Slatina (1.Rubinstein). Glavni dogodek leta pa je bil dvoboj za naslov svetovnega prvaka Aljehin-Bogoljubov (Nemčija-Nizozemska), ki ga je z rezultatom 15,5:9,5 zanesljivo dobil aktualni svetovni prvak. V začetku decembra 1929 so Vidmarja v Ljubljani presenetila kar tri vabila. Prvo je prišlo iz Hastingsa in ga je vabilo na »Christmas Chess Congress«. Drugo ga je želelo imeti med udeleženci elektrotehničnega kongresa v Berlinu januarja 1930. Tretje vabilo pa mu je poslal organizacijski odbor velikega prihajajočega veleturnirja v San Remu, prvega takšne vrste v Italiji. Za Hastings 1929/30 se je odločil takoj, težja pa je bila izbira med Berlinom in San Remom. Nazadnje je le prevladal šah, tako da je sprejel vabilo italijanskih organizatorjev, v Berlin pa sporočil, da mu udeležbo preprečuje šahovski turnir. Na jubilejnem desetem božično-novoletnem turnirju v Hastingsu, ki ga je priredil St.Leonards Chess Club je na glavnem turnirju kot običajno igralo 10 šahistov. Tujci so bili Capablanca, Vidmar, Maroczy in Takacs (Madžarska), vsi ostali pa Angleži. Tehnične podrobnosti o turnirju, kakor tudi število in višino nagrad, nam šahovsko časopisje ne poroča. Šahovska publika je pričakovala velik boj za turnirsko zmago med Capablanco in Vidmarjem oz. ponovitev Hastingsa 1925/26, ko sta Aljehin in Vidmar premagala vse svoje nasprotnike, med seboj pa remizirala. Publika in novinarji so boj za tovrsten razplet med Capablanco in Vidmarjem sicer doživeli, vendar je nastala »dirka« bolj za remiji kot za zmagami. Turnir je potekal zelo mirno in je bil le bleda senca turnirja iz 1925/26, za kar je najbolje poskrbel Maroczy, ki je remiziral vseh 9 partij. Od 45 partij je bilo odločenih le 20 (45,5%). Vse partije niti niso ohranjene, med drugim manjkajo tudi tri Vidmarjeve!Capablanca in Vidmar, ki sta osvojila prvo in drugo mesto s 6,5 oziroma 5,5 točkami, sta igrala zelo rutinirano in brez večjega naprezanja. Podobno je veljalo za angleškega prvaka Yatesa na 3. mestu, ki je izgubil z Menčikovo, kot tudi Sir Thomas. Oba sta se tako »včlanila« v njen klub! Štirje igralci so si razdelili 4.-7. mesto, še največ želje za zmago pa je pokazal Sergeant, ki je imel za Capablanco največje število zmag-tri! Winter pa je partijo proti Vidmarju predal že v 19. potezi, ker je mislil, da izgubi figuro. Šahovski pisec Slavko Petrović je v knjižici o Vidmarju (Veliki majstori šaha 15, Šahovska naklada Zagreb 1975) zapisal, da Vidmar seveda ni bil zadovoljen z igro in če primerjamo rezultat iz Hastingsa 1925/26, kjer je osvojil 8,5 točke, vidimo, da je zamenjal stil, od ostrega in brezkompromisnega borca je postal apatični remizer, s takšnim stilom pa ni več dosegal velikih rezultatov!
Končni vrstni red: 1.Capablanca 6,5 (+4-0=5) 2.Vidmar 5,5 (+2-0=7) 3.Yates 5 (+2-1=6) 4.-7.Maroczy, Sergeant,Takacs, Sir Thomas 4,5 8.Winter 4 9. Menčik 3,5 10.Price 2,5 točke. Poglejmo si Vidmarjevo miniaturo z Winterjem:
Vidmar-Winter
Poslovanka (D46)
1.d4 d5 2.c4 c6 3.Sf3 Sf6 4.Sc3 e6 5.e3 Sbd7 6.Ld3 Le7 7.0-0 0-0 8.e4 de4 9.Se4 b6 10.De2 Lb7 11.Td1 Dc7 12.Lg5 c5 13.Lh4 Tac8 14.Lg3 Dc6 15.d5 ed5 16.Sf6 Lf6 17.cd5 1:0
Črni je na tem mestu podpisal poraz! Bržčas je mislil, da na 17…Da4 18.Lb5 izgubi figuro, a je zaradi obrambne možnosti 18…Dg4 predaja vendarle prezgodnja. V vsakem primeru pa je pozicija belega nadmočna, po 19.h3 Df5 20.Sh4! objektivno tudi dobljena.
Na turnirju drugega kakovostnega razreda, kjer sta si 1.-2. mesto razdelila Koltanowski (Belgija) in Taylor (Anglija) s 6,5 točkami, je igral tudi Vidmarjev sin, Milan Vidmar ml. To je bil njegov prvi nastop na mednarodni šahovski sceni, ki pa se mu ni posrečil. Osvojil je 2,5 točke iz devetih partij(+2-6=1) in zasedel 9.-10.mesto. Ohranjeno imamo samo eno njegovo partijo (Rejfir-Vidmar ml. 3.krog, 1:0, 25 potez).
8. SAN REMO, 15. januar do 4. februar 1930
Italijanski šahovski organizatorji, glavni med njimi je bil «Ente Autonomo per la Stazione Climatica di San Remo« z direktorjem L.E.Pessino na čelu, so povabili vse vrhunske šahiste na Riviero dei fiori v San Remo na mednarodni turnir, ki naj bi z zvenečimi imeni nastopajočih zasenčil vse prejšnje. Direktorsko mesto veleturnirja je prevzel šahovski mojster Marchese Rosselli del Turco. Po končanem dvoboju z Bogoljubovom je vabilo dobil tudi svetovni prvak Aljehin, ki ga je načelno sprejel, zahteval pa je velik dodatni honorar v primeru, če bi na turnirju igral tudi Capablanca. Ker so svetovnega prvaka vsekakor hoteli videti v San Remu, so vabilo Kubancu anulirali. Zakaj, se sprašujemo? Aljehinovo sovraštvo si je Capablanca nakopal že leta 1927, ko je po usodnem dvoboju v Buenos Airesu opravičeval svoj poraz in blatil ugled novega svetovnega prvaka Aljehina, ki ga je to tako razjezilo, da nekaj let ni hotel igrati na turnirjih, kjer je sodeloval Capablanca. Prireditelji velikih turnirjev so vedeli za ta spor med najboljšima svetovnima šahistoma in so vabila pošiljali samo enemu, Aljehinu. Prav utopično je delovalo Spielmannovo odprto pismo ob koncu leta 1932 z naslovom »Obtožujem«, v katerem je javno obsodil Aljehina, ki naj bi preprečil nastop Capablanci na turnirjih v San Remu 1930 in na Bledu 1931, Nimcoviču in njemu samemu pa v Londonu 1932 in Bernu 1932.
In kakšno je bilo razmerje moči v svetovnem šahovskem vrhu leta 1930? Ratinga takrat še niso poznali in kot kriterij moramo vzeti anketo, ki jo je med šahovskimi novinarji Evrope in Amerike izvedel športni časopis Loto po veleturnirju v San Remu: 1.Aljehin 870 2.Capablanca 809 3.Lasker 729 4.Nimcovič 686 5.Bogoljubov 651 6.Spielmann 424 7.Rubinstein 385 8.Vidmar 378 9.Euwe 370 in 10.Tartakower 297 točk.
Načrtovani veleturnir je bil nekoliko okrnjen, ker sta Lasker in Euwe udeležbo odpovedala. Vsi ostali so se vabilu odzvali in med 16 udeleženci iz 12 držav je bila kar polovica velemojstrov. Igralni prostor je bil Casino San Remo, kjer se je čez dan igralo, zvečer pa se je ta prostor spremenil v plesno dvorano! Med osmerico velemojstrov so nastopili tudi mojstri: Ahues (Nemčija), Romi in Monticelli (oba Italija), Grau (Argentina), Araiza (Mehika), Kmoch (Avstrija), Colle (Belgija) in Yates (Anglija). V San Remu je bilo 5 denarnih nagrad: 1.10.000, 2.6.000, 3.4.000, 4.3.000 in 5.2.000 lir. Aljehin je ob tem prejel še astronomski honorar v višini 20.000 lir! Če bi igral tudi Capablanca, pa je zahteval kar 40.000 lir!!
1.mesto s 14 točkami iz 15 partij (+13-0=2) je premočno osvojil svetovni prvak Aljehin, ki je oddal le 2 remija (Bogoljubov, Spielmann) in je imel pred drugo uvrščenim Nimcovičem kar 3,5 točke prednosti! Igral je fenomenalno, nasprotnike je »podiral kot keglje« z odličnimi partijami proti Vidmarju, Rubinsteinu, Maroczyju, Tartakowerju in še posebej proti ambicioznemu Nimcoviču. Poleg denarne nagrade je prejel tudi velik srebrni pokal. 2.mesto je pripadlo Nimcoviču z 10,5 točkami (+8-2=5), ki je s tem potrdil realnost svoje zmage v Karlovih Varih 1929, Rubinstein pa si je z 10 točkami (+9-4=2) priigral 3.mesto in tako dokazal, da je še vedno v vrhu svetovnega šaha. Slednje je istega leta dokazal tudi na 3. šahovski olimpijadi FIDE v Hamburgu, na kateri je igral za reprezentanco Poljske. Aljehinov izzivalec Bogoljubov je bil »samo« četrti z 9,5 točkami (+8-4=3), »uničila« pa sta ga Ahues in Monticelli, ki sta proti njemu s črnimi figurami zaslužila nagradi za najlepši partiji. Daroval ju je ameriški mecen Isaac Turover (1892-1978) v znesku 500 lir. Z 9 točkami (+7-4=4) je presenetil angleški prvak Yates, ki je končal na 5. mestu in »ujel« še zadnjo nagrado. Vidmarju se je oddolžil za nekaj porazov iz preteklosti. Sledili so: 6.Ahues 8,5 7.-8.Spielmann in Vidmar 8 9.-10.Maroczy in Tartakower 7,5 11.-12.Colle in Kmoch 6,5 13.Araiza 4,5 14.Monticelli 4 15.Grau 3,5 16.Romi 2,5.
Neuspehi Spielmanna, Vidmarja in Tartakowerja so prišli iznenada in jih lahko tolmačimo le kot trenutno slabost oz. slabo formo. Vidmar je turnir začel z zmago proti Kmochu, v 2. in 3. Krogu je remiziral z Maroczyjem in Spielmannom (13 potez!) ter v 4. kot beli izgubil z Aljehinom (47 potez). Sledila sta dva remija s Tartakowerjem in Ahuesom in zmaga v 7. krogu nad Romijem nato pa še remi z Bogoljubovom . Po 8. krogu je bil vrstni red naslednji: 1.Aljehin 7,5 2.-3.Nimcovič in Rubinstein 5,5 4.Ahues 5 5.-6.Tartakower in Vidmar 4,5 točke itd.
Vidmar je imel še vedno priložnost za visoko uvrstitev. Ali mu bo uspelo? Sam se spominja: «Nekako sredi turnirja v San Remu, med igro-ne vem več katero-me je nenadoma stisnil obup: nesmiselno je igrati šah, nesmiselno tekmovati v turnirjih, nesmiselno delati, živeti…To je bil izbruh velike življenjske krize, ki se je že nekaj let plazila za mojimi mislimi in jih zdaj zagrabila za vrat…Vem le, da je moja velika življenjska kriza trajala nekako 10 let,od 1928. do 1938. leta. V San Remu 1930. l., sem se prvič zavedel, v Ljubljani 1938.l., sredi najlepšega meseca v letu, sem vedel, da je končana«. V San Remu je tako visoka uvrstitev »splavala po vodi«. Od 9.do 15. kroga je premagal še Colleja in Monticellija, remiziral z Araizo (96 potez!), Grauom in Nimcovičem ter izgubil z Rubinsteinom in Yatesom. Od 120 partij na turnirju je bilo odločenih 83 (69,1%). Prevladali so zaprti sistemi (89 partij), polodprtih je bilo 17 in odprtih samo 14! Imamo knjigo, F.Chalupetzky und L.Toth, Das erste Italienische Grossturnier San Remo 1930, Breslau 1931.
Poglejmo Vidmarjevo partijo iz uvodnega kroga:
Vidmar-Kmoch
Damina indijka (E 17)
1.d4 Sf6 2.c4 e6 3.Sf3 b6 4.g3 Lb7 5. Lg2 Le7 6.0-0 0-0 7.Dc2 c5 8.dc5 Lc5 9.Sc3 Le7 10.e4 d6 11.b3 Sbd7 12.Lb2 a6 13.Tac1 Dc7 14.Tfe1 Tac8 15.De2 Tfd8 16.Tcd1 Lf8 17.Sd4 Db8 18.f4 e5 19.Sf5 g6 20.Se3 ef4 21.gf4 Te8 22.Sed5 Lg7 23.Sf6 Sf6 24.Sd5 Sd5 25.cd5 Tc7 26.Lg7 Kg7 27.Df2 Lc8 28.e5! Tce7 29.e6! fe6 30.de6 Le6 31.Dd4 Kg8
32.Lc6! Ld7 33.Ld5 Le6 34.Te6 Te6 35.Dc4! 1:0
Ob San Remu (1.Aljehin), Liegu (1.Tartakower) in 3. šahovski olimpijadi FIDE v Hamburgu (1.Poljska, 2.Madžarska, 3.Nemčija), ki so bili najpomembnejši šahovski dogodki v letu 1930, so bili igrani tudi manjši šahovski turnirji: Nica (1.Tartakower), Scarborough (1.Colle), Swinemünde (1.Sämisch), Stubnianske Teplice (1.Lilienthal), Frankfurt am Main (1.Nimcovič), Györ (1.Kashdan) in Stockholm (1.Kashdan). Leta 1930 se je na mednarodni šahovski sceni pojavil še drugi Slovenec, tedaj 23-letni Vasja Pirc, ki je leta 1929 na mednarodnem turnirju v Rogaški Slatini osvojil 3.-5 mesto (1.Rubinstein, 2.Flohr) in s tem, podobno kot Flohr, opozoril nase. V letu 1930 je dobil dve vabili za Stubnianske Teplice in Frankfurt am Main. Šahovsko časopisje tistega časa, mislim na Wiener Schachzeitung, Deutsche Schachzeitung, Kagans Neueste Schachnachrichten in Šahovski glasnik, ni posvečalo večje pozornosti manjšim turnirjem, zato jih bom prikazal v krajšem obsegu.
