Po dobrem desetletju je Slovenija spet dobila velemojstra dopisnega šaha. To je postal Marko Coklin, ki je v letu 2025 osvojil dve velemojstrski normi in s tem izpolnil vse pogoje za najvišji naslov. Je enajsti Slovenec v zgodovini, ki mu je uspel tovrstni podvig. Marko je odličen šahist, računalniški strokovnjak in zdaj še vrhunski dopisni šahist. V tokratnem prispevku nam je o sebi je povedal naslednje:
»Rodil sem se v Gornji Radgoni, kjer sem odraščal ob reki Muri. Stanovali smo blizu mejnega prehoda, tako da sem v mladosti samo zakorakal preko mostu in že bil v Avstriji. Sošolcev oče me je podučil, da je Radgona del Prlekije (res govorimo tudi prleško narečje). Iz otroštva in mladosti se spomnim otvoritve novega mejnega mostu leta 1969, ki sta ga otvorila predsednika Tito in Jonas, vsakoletnega pomurskega kmetijsko-živilskega sejma in finala svetovnega prvenstva v speedwayu na dolgih stezah, ki so poleg Radgonskih goric, Elrada in Avtoradgone. Vse to je postavljalo Radgono na vidno mesto na zemljevidu.
Diplomiral sem na Univerzi v Ljubljani iz Računalništva in informatike, kot prvi študent svoje generacije. Večino delovne kariere sem (z dvema prekinitvama) delal na IBM-u, od tega dve leti tudi v glavnem mestu Omana Muscatu, kjer se mi je rodila hči. Začel sem kot sistemski programer v IBM centru za področje bivše Jugoslavije, po prenosu centra na Dunaj sem podpiral stranke in vodil projekte, zadnjih 25 let pa sem bil večinoma na vodstvenih položajih. Oman je bil zelo zanimiva izkušnja, takrat še popolnoma brez masovnega turizma, z zelo ugodno klimo, ljudmi z vsega sveta in prijaznimi domačini.
Šahovska pravila sem spoznal že pred osnovno šolo, vendar ga do osmega razreda praktično nisem igral. Takrat pa smo na šolo dobili mentorico Lojzko Potočnik, ki nas je v manj kot enem šolskem letu uspela preko zmage na regijskem prvenstvu pripeljati celo na finale slovenskega pionirskega prvenstva za ekipe.
Potem spet nisem nič igral do osemnajstega leta, ko me je »reaktiviral« prijatelj mojega strica Drago Šinko. Ugotovil sem, da sem v teh letih kljub ne igranju precej napredoval. Na prvem turnirju sem zasedel zadnje mesto, na drugem tretje, na tretjem pa že prvo. Spomnim se anekdote z drugega turnirja (občinsko prvenstvo), ko sem v zadnjem krogu igral z (žal pokojnim) Ivanom Lukićem. Le-ta si je že zagotovil naslov. Med partijo sem slišal kibice, ki so razglabljali »Če pa še Coklin remizira z Lukićem (kar je pomenilo, da bi se zgodil manjši čudež), si pa lahko trije delijo tretje mesto«. Takoj me je preblisnilo. »Kaj remiziral, premagal ga bom!« To mi je v lepi partiji tudi uspelo, tako da sem bil sam tretji.
Ker Radgona ni sodelovala v nobeni od lig, so me »posodili« klubu iz Murske Sobote, za katerega igram še danes (torej že več kot 40 let). Dosegel sem precej ekipnih uspehov, izpostavil bi tri naslove slovenskih pokalnih prvakov. Tu mi je najbolj v spominu ostal drugi, ko smo v zadnjem krogu igrali proti favorizirani Vrhniki, ki je imela pol točke prednosti. V zanimivi partiji mi je uspelo premagati Žana Kavčiča, ob remijih soigralcev pa nam je to prineslo zmago na turnirju.
Omenim lahko še, da sem imel v prvi slovenski ligi-vzhod najboljši zmogljivostni rating več kot 2500 točk (moji nasprotniki so bili večinoma mojstri), v 12 zaporednih partijah dveh zaporednih lig pa sem »priplezal« celo čez 2600 zmogljivostnih točk.
Dopisni šah sem začel igrati pozno – konec leta 2015, ko sem sprejel vabilo našega svetovnega prvaka Marjana Šemrla in se udeležil prijateljskega dvoboja z Američani. V prvih partijah sem bil zelo presenečen, ker je bila velika večina mojih nasprotnikov zadovoljna z remijem, medtem ko sem pričakoval, da me bodo kot novinca vsi napadali. Na začetku sem se tudi zanašal na trenutno OTB teorijo (če je dobro za Carlsena, je tudi zame), vendar sem hitro spoznal, da otvoritveno teorijo bolj piše dopisni šah. Na začetku tudi nisem vedel, da obstaja baza (takrat 6-poteznih) končnic, ki jo lahko uporabljaš pri analizah. Kljub temu mi je uspelo odigrati nekaj dobrih partij, kjer sem s pridom uporabil svoje šahovske izkušnje in razumevanje pozicij. Na dveh državnih prvenstvih mi je zmanjkalo nekaj sreče za prvo mesto in sem končal na drugem. Leta 2017 me je presenetila ponudba selektorja za igranje v reprezentanci na finalu evropskega prvenstva. Seveda sem ponudbo z veseljem sprejel, saj je igranje za reprezentanco zame velika čast. Na prvenstvu smo osvojili srebrno medaljo, po meč točkah bi pa celo zmagali. Premagali smo tudi zmagovalce Nemce, ki so imeli na koncu pol šahovske točke več po zaslugi zelo visoke zmage nad Anglijo. Sam sem v zelo zanimivi partiji premagal nemškega igralca, kjer sem v dveh odločilnih trenutkih potegnil »svojo« potezo, ki je motorji sprva niso cenili (zdaj so na žalost ti časi že mimo). Medaljo (bronasto) smo osvojili tudi na naslednjem evropskem prvenstvu leta 2021.
Leta 2018 sem postal ekspert in mojster dopisnega šaha, 2019 mednarodni mojster in 2020 še višji mednarodni mojster. Ker so šahovski motorji postali tako močni, da so praktično nepremagljivi, nisem več resno računal z naslednjo stopničko, vendar mi je lani uspelo osvojiti še naslov velemojstra. Tukaj lahko omenim zanimivo anekdoto: za drugo velemojstrsko normo sem potreboval samo 10 partij, tako da sem izbiral turnirje z 10 partijami, kjer bi mi za normo zadostovala ena zmaga ob preostalih remijih. Ob vztrajanju mojega portugalskega prijatelja pa sem vseeno igral tudi na njihovem turnirju, kjer sem imel 16 partij in sem tako za normo potreboval dve zmagi. Ker je že eno zmago zelo težko doseči, sem bil prepričan, da norme na tem turnirju ne bom osvojil in delam samo uslugo prijatelju. Na koncu se je izkazalo, da je s svojim vztrajnim prepričevanjem on naredil uslugo meni.
Trenutno igram tudi kvalifikacijski turnir v spomin na preminulega šahovskega starosto in prijatelja Janka Bohaka. Prvi kriterij ob delitvi mest je število vnaprej odigranih pogojnih potez. Poleg osnovne poteze moraš pri tem igranju uganiti tudi nasprotnikovo. Ta sistem, ki ga je predlagal Marjan Šemrl, naredi dopisne partije precej zanimivejše, težava pa je, da potrebuješ za resen pristop še bistveno več časa (ki ga že pri »navadni« dopisni potrebuješ precej).«
Coklin – Morales
Predtekmovanje 22. ICCF olimpijade (2020-22), dvoboj Slovenija – Panama
Siciljanka (B81)
(komentira: Marko Coklin)
V pripravah na partijo sem se odločil za prvo potezo 1.e4, saj sem pričakoval, da se bo nasprotnik odzval z Najdorfovo varianto Siciljanke. Tu pa je bila moja strategija, da ga pripeljem v manj znane vode, kjer bom imel več možnosti za igro na zmago.
1. e4 c5 2.Sf3 d6
Pričakovana Najdorfova sicilijanka.
3.d4 cxd4 4.Sxd4 Sf6 5.Sc3
Tukaj sem nekaj časa razmišljal, da bi nasprotnika presenetil z malo igrano potezo 5.f3.
5. Sc3 a6 6. h3 e6 7.g4
Prva izbira, od zdaj naprej bo v zraku potencialni napad belega na kraljevem krilu.
7…h6 8.Lg2 Le7 9.Dd3
Najpogostejša izbira belega je 9.Le3, odločil pa sem se za manj igrano, a agresivno nadaljevanje, hkrati pa pustil možnosti črnopoljcu odprte.
9…g5
Tega odgovora nisem pričakoval, sem se ga pa razveselil. Poteza je bila sicer že nekajkrat igrana in vse partije do sedaj so se končale z remijem.
10.b3
Logična izbira, po slabitvi diagonale a1-h8 je lahko beli črnopoljec zelo nevarna figura na njej.
10…Sbd7
Prva izbira, edina odigrana poteza v tej poziciji v dopisnih partijah.
11.Lb2 Se5 12.Dd2
Zdelo se mi je, da je dama malenkost bolj nevarna na d2 kot na e3 (kontrola d linije, če igram f4 pri jemanju ni pod udarom itd.).
12…Dc7 13. O-O-O
Odločil sem se za veliko rošado, na daminem krilu je kralj relativno varen in mi omogoča agresivno igro na kraljevem krilu in v centru.
13…Sg6
Smisel je v nadzoru ključnih črnih polj e5, f4 in h4, druga možnost je bila nadaljevanje razvoja s 13…Ld7.
14. The1
Motorji tukaj predlagajo 14.Sde2, a mi je bil skakač na d4 všeč, saj z njim v zraku vedno visijo pretnje odskoka na b5 ali f5, hkrati sva pa zdaj dokončno v “svoji” partiji.
14…Ld7
15.Te3!
Aktiviranje trdnjave.
15…Td8
Črni je imel na izbiro več možnosti (15…Da5, 15…Tc8 itd.), po vseh pa ima beli že nekaj prednosti. 15…0-0-0 bi bila napaka, saj je po 16.Sd5 beli že v praktično dobljeni poziciji (pretnja Te3 – Tc3).
16.Sce2
Zdaj bo skakač bolj koristen drugje, obenem se povečuje aktivnost ostalih belih figur.
16…0-0
Verjetno boljša alternativa je bila 16…h5, z oslabljenim kraljem v centru in pasivnimi figurami, pa se tudi v tej poziciji črni bori za preživetje.
17.Kb1
Varnost kralja. Istočasno odpiram polje c1 za potencialno pregrupiranje figur.
17…Kh7
Kralj se umika, da bo lahko aktiviral ostale figure za obrambo. Črnemu je sicer že težko dati dober nasvet.
18.Sg3
Skakač se vključuje v napad.
18…Tfe8
Pripravlja obrambo z lovcem po diagonali h8-a1.
19.Th1! Kg8?!
19.Th1 izkorišča izpostavljenost kralja na h liniji in po njegovem umiku na g8 pridobi dragocen tempo za napad. 19…Sh4 20.Lf1 e5 21.Sf3 +/-
20.h4!
Po tem prodoru je partija praktično dobljena.
20…Sh4
20…Sg4 21.Tc3 Da5 22.Lh3 +-
21.f4!
Poanta predhodne poteze.
21…Sh7
21… Sg4 22.Tc3 Da5 23.Lh3 +-
22. Sh5! Tc8
22… e5 23.Sf5 Lf5 24.gf5 gf4 25.Teh3 +-
23.Sg7!
Izkoriščanje diagonale a1-h8.
23…Ted8
23…e5 24. Se8 Te8 25.Sf5+-
23…Kg7? 24.Se6
24.Teh3
V napadu sodelujejo praktično vse figure belega.
24…Dc5 25.Lf1
Sledi še manever belopoljca na aktivno pozicijo.
25…d5
Obupen poskus protiigre črnega.
26. ed5 Dd5 27.Ld3
Belopoljec se je dokončno pridružil napadu belega.
27…Lc6 28.Sh5
Zdaj že skoraj vse poti vodijo v Rim.
28…Dc5 29.Te1 Lg2 30.The3 Td6 31.Te5 Db6 32.Lh7 Kh7 33.fg5 Sg6 34.Dg2 Td4 35.T5e2 Tf8
35…Lg5 36.Df2.
36.Df1 Lg5
37.Sf6! Kg7
37… Lf6 38.Df6.
38. Sd7 Dd6 39.Te4
Kljub kmetu več se je črni odločil za predajo, saj ne more preprečiti velikih materialnih izgub. 1-0
